29. OKTOBER SVETOVNI DAN LUSKAVICE

Na svetu ima luskavico približno 125 milijonov ljudi, v Sloveniji pa se ocenjuje, da je bolnikov 25.000. Kot so zapisali na spletni strani Društva psoriatikov Slovenije je Svetovni dan psoriaze rezultat iniciative združenj bolnikov, dermatologov in posameznikov po vsem svetu, ki opozarja na stigmo, ki jo doživljajo oboleli za luskavico. Svetovni dan pomeni tudi nov poziv obolelih k nujnim spremembam v obravnavi, ki bodo lahko bistveno izboljšala kakovost njihovega življenja.

Vzroki za luskavico

Vzroki za razvoj luskavice so kompleksni in še vedno ne povsem jasni. V patogenezi luskavice je najverjetneje ključna prekomerna aktivacija dela prirojenega imunskega sistema, katerega posledica je nastanek prekomerne količine celic povrhnjic kože, ki se kopičijo. Sočasno nastanejo žarišča vnete, zadebeljene in luščeče kože. Poznamo več t.i. sprožilcev prvega pojava luskavice, med najpogostejšimi so stres, bolezen (zlasti okužbe s streptokoki), poškodbe kože in nekatera zdravila. Pri nastanku luskavice igra pomembno vlogo tudi genetska nagnjenost.

Različne vrste luskavice

Najpogostejšo obliko predstavlja vulgarna luskavica oz. luskavica v plakih (psoriasis vulgaris), ki se pojavlja pri 80 % primerov. Zanjo je značilen pojav rožnatih zadebeljenih bunčic ali plošč na izteznih straneh okončin, lahko pa tudi v pregibih, v lasišču, dlaneh in podplatih ter na nohtih.

Druge vrste bolezni:

  • gutatna oz. kapljična oblika, ki je značilna predvsem za mlajše bolnike in kjer bolezen navadno sledi streptokokni okužbi, kot je angina. Pri tej zadnji obliki se pojavljajo drobne vnetne in luščeče spremembe po celem telesu, ki po uspešni terapiji okužbe v nekaj mesecih praviloma tudi spontano izzvenijo.
  • palmoplantarna pustulozna oblika luskavice, kjer se vneta, luščeča koža s pojavljanjem gnojnih podkožnih bunčic kaže po dlaneh in/ali podplatih.
  • inverzna luskavica, kjer so prizadeti pretežno pregibi velikih sklepov in področje okrog spolovila in anusa.
  • razširjena pustulozna luskavica ali eritrodermična luskavica, za katero je značilna rdeča in zadebeljena koža praktično celega telesa.
  • artropatska luskavica (psoriasis arthropatica), za katero so poleg sprememb na koži, ki so lahko bodisi zelo izražene bodisi minimalne ali celo odsotne, značilne spremembe na sklepih.

Ali je luskavica boleča?

Plaki, ki nastanejo med luskavico, so lahko srbeči, včasih je to srbenje močno. Poleg kožnih znakov se pri številnih bolnikih razvije psoriatični artritis, pri katerem se pojavijo kožni znaki in simptomi artritisa, torej bolečine v sklepih in otekanje.

Bolečina, ki jo prinaša bolezen lahko močno ovira tudi vsakodnevne aktivnosti in tako zelo poslabša kakovost življenja bolnikov. Luskavico spremljajo vidne kožne spremembe, kI lahko privedejo do stigmatizacije in socialne izolacije, kar predstavlja veliko čustveno breme za bolnika. Posledice so lahko strah, jeza, zadrega in depresija.

Kakšne so vrste zdravljenja za luskavico?

Zdravljenje je odvisno od obsega luskavice. Pri blagi luskavici je prizadeto manj kot 3 % do 5 % prizadete površine telesa. Za hudo obliko luskavice najpogosteje gre, ko je prizadete 10 % telesne površine ali več.

Pri zdravljenju luskavice upoštevamo stopenjski pristop k zdravljenju, ki zajema:

  • na prvi stopnji lokalno zdravljenje s kremami in mazili, ki blažijo vnetne izbruhe. Mednje spadajo kortikosteroidi, derivati vitamina D in keratolitiki.
  • Pri bolj razširjenih oblikah je potrebna fototerapija, kjer se oboleli del kože izpostavi umetni ultravijolični svetlobi.
  • pri težjih oblikah sistemsko zdravljenje, ki ga predpiše dermatolog. V zadnjih letih so do revolucije pri zdravljenju luskavice privedla predvsem biološka zdravila, ki so pridobljena z biološkimi procesi v živih organizmih in namenjena bolnikom s hujšo obliko luskavice.

Kakšna je nega psoriatične kože?

Zelo pomembna je vsakodnevna nega kože, ki je pri bolnikih z luskavico navadno suha, zadebeljena in hrapava. Priporočene so mlačne kratkotrajne slane kopeli in kopeli, obogatene z olji. Odsvetovana je uporaba zelo vroče vode, alkalnih mil in ostrih toaletnih sredstev, ki razmastijo kožo. Odsvetovano je tudi pogosto ali dolgotrajno namakanje kože, ker se tako prekomerno zmehča ter postane ranljiva za poškodbe in okužbe. Po umivanju kože ne drgnemo, ampak le na hitro osušimo s pivnanjem. Še vlažno kožo je na predelih sprememb in suhosti, zlasti pa na okončinah, treba že v nekaj minutah namazati z negovalno emulzijo, ki namasti površino, in dodatkom vlažilca (npr. urea, glicerol), ki omogoči ohranitev vlažnosti kože vsaj za nekaj ur.

Luskavica in OXILVER® Skin

Izjemno pomoč ponujajo izdelki s hilauronsko kislino, ki lahko nase vežejo do tisočkratno količino vode kot je njena molekulska masa in tako poskrbi za izdatno navlaženost kože. Izvlečki rastline Aloe vera so prav tako pravi izbor za zadrževanje vlage v koži ter za povečanje njene prožnosti. Hkrati kožo pomirjajo in odlično hladijo. Pri opisanih težavah na koži se priporočajo izdelki, ki ponujajo dovoljšnjo oskrbo kože s kisikom (oksigenacijo) npr. izdelki z aktivnimi kisikovimi spojinami, s čimer se ta hitreje obnovi (regenerira). 

Omenjene učinkovite substance za nego kože sestavljajo terapevstko kozmetiko OXILVER®. OXILVER® Skin Solution za kožo poskrbi za obnovo in oskrbo kože s kisikom, prizadeto mesto pa neguje in čisti. Deluje tudi blago antiseptično in zavira razmnoževanje patogenih mikrobov na koži.

VIRI:

  1. Društvo psoriatikov Slovenije: 29. oktober Svetovni dan psoriaze (Online dostop oktober 2022); www.drustvo-psoriatikov.si
  2. National Psoriasis Foundation: About Psoriasis; July 2021 (Online dostop oktober 2022); www.psoriasis.org
  3. Koler Jagarinec, Kristina (2019): Psoriaza Luskavica. Društvo psoriatikov Slovenije.
  4. Marovt Maruška: Sodobno zdravljenje luskavice. Farm Vestn 2021; 72: 299-303.
  5. Fluhr, J. W., Cavallotti, C., & Berardesca, E. (2008). Emollients, moisturizers, and keratolytic agents in psoriasis. Clinics in dermatology, 26(4), 380–386.